Kaj je spalna apneja?

Je ena izmed najbolj neprepoznanih in skritih, a tudi nevarnih bolezenskih stanj.

Spalna apneja je pogosto in nevarno bolezensko stanje, kjer pride med spanjem do številnih prenehanj dihanja v spanju. Najpogosteje nastane zaradi zapore dihalne poti v zgornjih dihalih, takrat govorimo o obstruktivni spalni apneji ali krajše OSA. Najpogosteje spalno apnejo odkrijejo partnerji in okolica, ki zaznajo med smrčanjem ponavljajoče pavze dihanja v spanju; le teh je lahko od 5, pa tudi do 300-400 na noč. Je ena izmed najbolj neprepoznanih in skritih, a tudi nevarnih bolezenskih stanj. Prisotna je pri 5-7% moške in 3-5% ženske populacije (na 100.000 Slovencev), s starostjo pojavnost strmo narašča, 90% primerov je neodkritih in neprepoznanih. Praviloma jo spremlja glasno smrčanje, zvok dušenja, davljenja, hlastanja in lovljenja zraka med dihanjem ponoči. Pri spanju na hrbtu je motnja dihanja še izrazitejša zaradi gravitacijskega pomika jezika proti zadnji steni žrela, kar dodatno zožuje dihalno pot in poslabšuje spalno apnejo.

Kako prepoznati spalno apnejo?

Opazimo jo lahko podnevi in ponoči. Bodite pozorni na svoje počutje.

Prekinitve ali pavze dihanja v spanju največkrat zaznajo partnerji, saj se jih sami praviloma ne zavedamo. Pozorni moramo biti še na številne druge znake in simptome, ki jih razdelimo v nočne in dnevne. Ponoči je praviloma prisotno glasno in moteče smrčanje, pogosto prebujanje, nemiren spanec, občutek hlastanja, davljenja, dušenja v spanju, suhih ust, žive, moreče sanje in pogoste nočne mikcije. Podnevi je prisotna prekomerna zaspanost, kronična utrujenost, spanec mine brez učinka spočitosti, posameznik čuti pomanjkanje energije in volje, ima težave s koncentracijo, spominom, učenjem, mučijo ga jutranji glavoboli, osebnostne motnje, spremembe razpoloženja, depresivnost, anksioznost, impotenca, zmanjšanje libida, povišan krvni pritisk, znaki kislinskega refluksa.

Kratkoročne in dolgoročne posledice OSA

Vodijo v različna resna bolezenska stanja, ki se jim z zdravljenem lahko izognemo.

Med spalno apnejo se nevarno zniža nivo kisika v krvi, kar privede do mikroprebujanja možganov in telesa ter številnih prekinitev normalnega kvalitetnega spanca. Posledično smo čez dan pogosto nespočiti, nenaspani, utrujeni, nezbrani, razdražljivi, pogosti so jutranji glavoboli. Spalna apneja vodi v številne bolezni, kot so srčnožilne bolezni z miokardnim infarktom ali možgansko kapjo v ospredju, angino pektoris, motnjame srčnega ritma, tudi nenadna srčna smrt, sladkorna bolezen, debelost ali povečanje debelosti, povišan krvni pritisk, depresija, spolna disfunkcija in številne druge, povečana je tudi obolevnost in umrljivost. Zelo pomembno področje so prometne in delovne nesreče, ki so pri ljudeh z motnjami dihanja v spanju pogostejše in s hujšimi posledicami.

Kaj povzroča spalno apnejo?

Nanjo vplivajo zunanji in vsakemu posamezniku prirojeni dejavniki.

Za spalno apnejo obstajajo številni dejavniki tveganja: pri moškem spolu sta to prekomerna telesna teža in debelost (predvsem trebušna debelost), vendar imajo spalno apnejo tudi ljudje z normalno telesno težo; nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki kot sta širok vrat ali določene obrazne anatomske posebnosti (ohlapno, podaljšano mehko nebo in jeziček, majhna brada, nenormalen ugriz, majhna spodnja čeljust, velike tonzile, velik jezik). Spalna apneja je lahko družinsko pogojena-dedna spalna apneja, nanjo vpliva tudi starost preko 65 let, kajenje, uživanje alkoholnih pijač, uspaval in pomirjeval pred spanjem.